keš študentski servis
 « študenti
  Izobraževanje bo malce dražje ...  
Znesek na napotnici naj ne bo višji kot 100.000 SIT.
 

Slovenija se je odlo?ila, da bo postala na znanju temelje?a družba. Da pa ne bo ponovno ostalo pri besedah, je treba na podro?ju izobraževanja dose?i dva klju?na cilja: zagotoviti kvalitetno izobraževanje in omogo?iti dostop do izobraževanja. Slednji je odvisen od dveh dejavnikov: stroškov izobraževanja in virov financiranja.


Slovenija se je odlo?ila, da bo postala na znanju temelje?a družba. Da pa ne bo ponovno ostalo pri besedah, je treba na podro?ju izobraževanja dose?i dva klju?na cilja: zagotoviti kvalitetno izobraževanje in omogo?iti dostop do izobraževanja. Slednji je odvisen od dveh dejavnikov: stroškov izobraževanja in virov financiranja.

Na podlagi analize, ki sem jo opravil, sem ugotovil, da si mora študent v povpre?ju zagotoviti 1,15 mio SIT letno, ?ez pet let se bo ta znesek povzpel na 1,6 mio. V to številko so zajeti le stroški izobraževanja, ki ne bi nastali, ?e se študent ne bi izobraževal. Poleg teh stroškov mora študent poskrbeti še za obutev, obla?ila, dodatno izobraževanje, rekreacijo, kulturo, oddih, osebno higieno, mobilno telefonijo …
Stroški, ki nastanejo kot posledica izobraževanja, bodo po moji oceni rasli trikrat hitreje kot ostali stroški v Sloveniji. K rasti bodo najve? prispevale šolnine – zaradi pove?anja njihovih cen, obsega šolnin za izredni študij in zaradi predvidene uvedbe šolnin za redni študij. Stroški prevoza in bivanja pa se v zadnjih letih dvigajo z ve? kot 10-odstotno rastjo, pomembnega upada cen na teh podro?jih zaradi razmer na trgu ne pri?akujemo. Opaziti je dva trenda: nadpovpre?na rast stroškov in ve?anje razmerja med sredstvi, ki jih posameznik vloži v izobraževanje, in tistimi, ki jih v izobraževanje vloži država.
Študenti si sredstva zagotavljajo predvsem iz treh virov: z lastnim delom, s pomo?jo staršev in s štipendijo. Danes država in podjetja s štipendijami pokrijejo približno 20 odstotkov stroškov, ki jih ima študent zaradi izobraževanja, ?ez pet let bo številka padla na 15 odstotkov. Preostanek sredstev zagotovijo starši in študent z lastnim delom. Zaradi nižjih rasti pla? je pri?akovati, da se bo delež, ki ga starši prispevajo za izobraževanje, zmanjševal, tako bo študent moral prispevati vedno ve? sam. Država tudi tu ne pomaga, saj je z novo dav?no zakonodajo dodatno omejila in obdav?ila študentsko delo. Tako mora danes študent za isti denar delati ve? ?asa. Rast stroškov bo povzro?ila, da bo moral delati študent še ve?, da bo zagotovil potrebna sredstva. Nujnost zagotavljanja lastnih sredstev z delom in pove?anje obsega tega dela pa na drugi strani zmanjšujeta kvaliteto izobraževanja.
Necelovita politika izobraževanja, posami?ni ukrepi, ki niso v skladu s slovensko vizijo, povzro?ajo, da se in se še bo kvaliteta ter dostopnost do izobraževanja nižala. A kaj storiti?
Bistveno za zniževanje stroškov in pove?evanje kvalitete je vzpostavitev univerzitetnih programov po celotni Sloveniji, s tem se bosta ustvarili konkurenca in primerljivost. Z decentralizacijo izobraževanja bi se poleg znižanja šolnin zmanjšali tudi stroški bivanja in prevoza. Ravno slednji stroški zavzemajo najve?ji delež, prav tako je najve?ja tudi njihova rast. Treba je zagotoviti in spodbuditi štipendiranje gospodarstva, ki je v zadnjih letih padlo za 90 odstotkov in danes k celotnemu štipendiranju prispeva le nekaj ve? kot 10 odstotkov. Razli?ne organizacije moramo spodbuditi, da bodo sodelovale z izobraževalnimi ustanovami, tako bodo lahko študenti opravljali delo kar v okviru študija. Seminarska dela, raziskave in razli?ni projekti, ki bi jih študenti opravljali za te organizacije in za njih dobili tudi pla?ilo, bi pove?ali prakti?na znanja študentov, ti pa bi spoznali organizacije in si s tem zagotovili ve?je možnosti za kasnejšo zaposlitev.
Današnja situacija in trendi niso vzpodbudni, spremembe pa nujno potrebne. Za izboljšanje situacije morajo s svojimi predlogi prispevati tudi študenti sami in pokazat malce ve? interesa za prihodnost.

Študentski servis, Keš

 
Študentske novice:
Praktično izobraževanje in plačila
Zakon o dohodnini
Brez akontacije dohodnine
Izobraževanje bo malce dražje ...
Sprememba: Dav?na zakonodaja
Hitre povezave:
» naročanje napotnic
» naročanje dela
» vpis zaposlitve